ANA NUŠA KERN - MATERINSKA LJUBEZEN: ODREŠITEV ALI PREKLETSTVO?

Ana Nuša Kern sem bila precej zasanjan in na samoto navajen otrok. Vse življenje navdušena bralka. Življenje je poskrbelo za presenečenja. Ker ne verjamem v naključja, sem – ne da bi to vedela – z razlogom postala učiteljica. Temu sem se upirala skoraj do konca študija. Poklic učitelja sem imela za najbolj osovražen poklic. Življenje mi je dalo priložnost, da spremenim pogled.

Predana sem delu z otroki in vedno znova iščem poti, kako omogočiti okoliščine, v katerih bi se radi in z zanimanjem učili. Ob tem se srečujem z različnimi življenjskimi zgodbami. Največ so me v življenju naučili otroci. So vir mojega stalnega navdiha in raziskovanja, zato dvajset let ravnateljevanja ne pomeni prav mnogo. Skušam ustvariti šolo, v kateri bi ljudje sodelovali med sabo in radi delali ter se učili prav vsi.

Ko sem postala ravnateljica, me je izkušnja vodenja peljala v velike odgovornosti. Včasih sem imela občutek, da niti niso moje. Samo pot neke stiske, zapleta, konflikta ali samo običajnega vprašanja, se je vedno končala v moji pisarni. Zato sem začela iskati možnosti, kjer bi vsi v šoli pridobivali na občutku odgovornosti in tudi na občutku uspeha. Da bi sodelovanje postalo užitek in ne muka. Odkrila sem teorijo izbire, ki mi je dala veliko odgovorov na moja vprašanja, ki mi je celo izpolnila marsikatero željo pri vodenju. Študij sem zaključila in postala inštruktorica teorije izbire. Šola, ki jo vodim, je edina šola, ki dela po načelih Williama Glasserja v Evropi.

Ves ta čas me je v osebnem življenju zapolnjevala družina. Z možem imava dva odrasla otroka in tri vnuke. Prisegam na v matični družini pridobljene vrednote, kot je skrb za drugega, prijaznost pa tudi red in (samo)disciplina.

Sem resna, odgovorna, kar ne pomeni, da sem dolgočasna. Rada imam življenje v vseh pojavnih oblikah. Uživam v tišini in še vedno v branju knjig.

Sem resna, odgovorna, kar ne pomeni, da sem dolgočasna. Rada imam življenje v vseh pojavnih oblikah.

Dve deklici. Ena mama. Ista mama. Sestri. Vprašanje, kako je mogoča takšna različnost, je vsekakor na mestu. Zgodba o tem, kako z različnostjo lahko ustvariš odnos, povezanost in podporo. Pridna in poredna. Poslušna in uporniška. Tiha in glasna.

Vprašanja, na katere bo odgovarjalo predavanje:

  • Kaj pomeni mit: »mati se mora razdajati za otroke?«
  • Žrtvovanje iz užitka ali ljubezni ali zato, ker družba tako narekuje?
  • Materinska ljubezen je kliše, kaj pa se dogaja v resnici?
  • Kje ima v materinski ljubezni prostor prekletstvo? Kako lahko to rešimo kot odrasli?
  • Ista mama, dva različna otroka. Kdo je kriv? Vzgoja?
  • Naše mame so vzgajale po tradiciji, ki smo jo doživljali in razumeli na svoj način. Zdaj veliko mam obsoja preteklo vzgojo, skušajo vpeljati nove načine in ne zmorejo, kje je razlog? Vzorci, prepričanja … Obstaja rešitev?
  • Kakšno sporočilo imava za vas? Zagotovo ne bo enako? Ali pač?

Zaživite kakovostno in uspešno!

Skrbimo za dobro počutje in učinkovite nasvete. Postanite del naše zgodbe!